Project Gutenberg se uvršča med prve in še danes najpomembnejše projekte digitalizacije književnih in drugih del, ki so mu potekle avtorske pravice. Projekt se je pričel že leta 1971 in danes obsega že prek 38.000 dokumentov, pri čemer večino dela prispevajo prostovoljci. Podobno pomemben je projekt Digitalne knjižnice Slovenije, dLib, ki deluje v okviru Narodno univerzitetne knjižnice in je za slovenski prostor še toliko večjega pomena. 
Digitalna knjižnica je javno dostopna od leta 2005, poleg knjig pa vsebuje tudi številne druge zbirke.
Directory of Open Acess Journals je podobno kot Open Humanities (spodaj) izjemno pomemben projekt združevanja prosto dostopnih znanstvenih revij na enem mestu. V času pisanja jih je že prej 7500. Precej tovrstnih revij poleg ostalih CMSov uporablja bodisi prosto dostopni CMS Open Journals System, ki nastaja v okviru Public Knowledge Project, kar nekaj pa jih uporablja tudi OpenPublish, ki temelji na predelani verziji CMSa Drupal, namenjeni spletnim založnikom.
V sekciji Viri in povezave boste lahko našli številne uporabne povezave do strokovnih in znanstvenih revij, ki se ukvarjajo z digitalizacijo, novimi mediji in internetom,pa tudi do različnih vsebin in orodij, relevatnih časopisov, portalov in revij, predavanj itd.
Preverili boste lahko tudi RSS-feed zadnjih objav v izbranih znanstvenih revijah ali pobrskali po povezavah do zadnjih prispevkov shranjenih z orodjem Diigo (predvsem s področja interneta in spleta).
VideoLectures. net je mednarodno spletišče, ki je plod slovenskega znanja, saj se ta spletni projekt arhiviranja video-predavanj izvaja v okviru Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Portal je pred časom prejel prestižno svetovno nagrado World Summit Award v kategoriji e-znanosti in tehnologije. Stran, katere namen je zagotoviti prost in odprt dostop do kakovostnih predavanj v video obliki, ima številne obiskovalce iz vsega sveta, v relativno kratkem času pa je prerastla v eno pomembnejših tovrstnih strani na svetovnem spletu.
Ne pristaja vsa znanstvena sfera na plačljive znanstvene zbirke, zato obstaja kar nekaj alternativnih projektov, ki se trudijo za brezplačen dostop do znanstvenih revij prek spleta. Tovrstne projekte druži prepričanje, da bi moralo biti znanje prosto dostopno. Največja težava tovrstnih revij je, da so največkrat razpršene in se do njih v nasprotju s klasičnimi zbirkami ne da dostopati (in posledično iskati) na enem mestu; pomembnejši poizkus v humanistiki je zato zagotovo Open Humanities Press, ki jih poizkuša združevati.
